Srečno 2008

Vsem članom odseka želim, da jim v prihajaočem letu drži vak klin in se jih nezgode na daleč izogibajo!

Srečno!

Borut Gogala

Vzhodna grapa v toscu

Že sredi tedna je prišla ideja da z Andrazam peleva nase bivse tečajnice malo na sneg. Tako smo se zgovorili u soboto na 30 letnici odseka. Ob 6h zjutraj smo se odpeljali iz doline ne Pokluko. Prvi občutki na Pokljuki niso bili prav vzpodbudni saj se je termometer ustaviv pri -7°c. Že kar hitro smo začeli hoditi proti žičnici viševnik da se malo ogrejemo. Z nami sta sla tudi dva Krančana David in Polona, ki sta malo zgresila pot za Triglav. Bilo je zelo vetrovno in je tudi rahlo snežilo tako da je biv pravi zimski dan. Hodili smo kar solidno hitro. Iz Jezerca nas je pricakov napihan sneg tako da smo na nekaterih delih se malo zgazili. Kmalu je bilo treba zapustiti markirano pot inubrati brezpotje proti vztopu v grapo, tam so se tudi začeli kazati prvi sončni žarki. Ko smo prispeli pod grapo smo uredili se ostale stvari ki spadajo za varn vzpon preko grape, dereze na noge, cepine v roke in čelade na glavo. Potem smo vstopili v grapo ki je kar shojena, šlo nam je kr gladko. V grapi je biv tudi zavetje tako da smo se malo ogreli saj se je tam temperatura spustila do okroglih -10°c z močnim vetrom ki je nosil sneg. Prvi skok smo odvili po levi strani saj se ni zalit nasledne dva pa smo preplezali in tako kmalu stopili na izstop grape , kjer smos e tudi kar hitro odločili za sestop saj je kar konkretno uleklo cez greben. Pripravnice so bile vesele tega mrzuga dozivetja nekatere malo bl nekatere pa ne. Sestopali smo po južnem pobočju Tosca. Na poti proti Studorškmu prevalu smo odpeli dereze in jih pospravili u ruzake saj jih nismo več potrebovali. Na prevalu so nas pričakali Gabrijel, Aleš in Matej ki so splezali Gamsovo grapo v Ablanci. Iz tu smo sestopili na Jezerc in nato u Konščo. Od tam smo si sli se ogledati bijatlon na pokljuko. Tako se je naša tura uspešno zakljucila. Grapo smo preplezali vsi navzoči na turi. Borut, Andraž, David, Ema, Monika, Renata, Simona, Maja in Polona. To se mora še kdaj ponoviti. Lep Alpinistični pozdrav Borut

Gremo varno u hribe

Napotki za varnejše gibanje v gorah v zimskih razmerah

• Obnovimo znanje o gibanju v gorah pozimi (priročniki, razgovori z izkušenimi in drugo).

• Če smo začetniki, se vključimo v planinske ali alpinistične tečaje.

• Preverimo stanje opreme, ki je poleti nismo uporabljali (cepin, dereze, plazovna žolna, smuči).

• Vadimo pravilno uporabo cepina, vadimo zaustavljanje s cepinom, vadimo hojo z derezami pred začetkom sezone. Hojo z derezami in zaustavljanje s cepinom vadimo na strmini z varnim iztekom!

• Uporaba planinskih palic in derez je nevarna kombinacija – ob padcu je lahko tudi usodna. Kadar so na nogah dereze, je v roki obvezno cepin!

• Posvetimo posebno pozornost načrtu ture, saj je srečna vrnitev zelo odvisna od dobre priprave.

• Pomislimo, da se razmere v gorah hitro spreminjajo in da so lahko popolnoma drugačne od pričakovanih ali napovedanih, zato vzemimo s seboj tudi opremo, ki bi jo utegnili potrebovati.

• Spremljajmo vremensko napoved, upoštevajmo podatke o višini snežne odeje, upoštevajmo stopnjo nevarnosti proženja snežnih plazov, pozanimajmo se o nevarnosti proženja snežnih plazov na območju, kamor smo namenjeni. Te podatke tudi upoštevajmo, saj se krajevne nevarnosti lahko razlikujejo (so večje) od napovedane splošne nevarnosti proženja snežnih plazov po 5-stopenjski lestvici.

• Ne uporabljajmo mobilnega telefona po nepotrebnem. Ne izpostavljajmo ga vlagi in mrazu, saj se baterije hitro praznijo. Varčujmo z baterijami, da nam ne odpovedo takrat, ko bi telefon morali zares uporabiti.

• Ne pozabimo na osnovna načela, ki veljajo za vsako turo in za vse gornike in pohodnike: ne precenjujmo svojih zmožnosti, posvetujmo se pred turo z bolj izkušenimi, napovejmo potek in vrnitev s ture.

• Hodimo po poteh, ki jih poznamo v kopnem. Še posebno dobro moramo poznati sestop z vrha, zato je najbolje, da se vračamo po isti poti.

• Ni tako bistveno, da pridemo na vrh, še posebno če gremo nekam prvič. Pri vsakem prvem obisku naj bo naš cilj že raziskovanje poti.

• Ne hodimo sami. Ne hodimo v nezanesljivem vremenu.

• Med pripravo na turo dobro preglejmo planinski vodnik in zemljevid območja, kamor smo namenjeni.

• Doma povejmo dovolj podrobno, kam gremo, kdo gre z nami in kdaj se vrnemo. V izhodiščni koči se vpišimo in navedimo svoj cilj. Če se podajamo v gore, kjer ni koče ali je zaprta, pustimo listek s podatki o svojem cilju na vidnem mestu v svojem vozilu.

Vzponi

Kukr vidte je ze decembr tukej in je treba pocas mal vzpone skp vrzt in jih odat atu nacelniku bo prov vesev ce letos to mal prej skp spravmo. velik uspeha pr pisanju. lep pozdrav Borut

Ledni slap ponovno v Bohinju

Po dovgem času premora bomo ponovno začeli z lednim slapom pod Skalco. Kot že nekatri veste je biv prvi ledni umetni slap narejen prav v Bohinju pod skalco. Sedaj pa upajmo na mraz in veliko dobre volje med nami za delo. lep pozdrav Borut

Treningi

Kot že veste so se je zacela nova sezona treningov na umetni steni. Telovadnico mamo rezervirano 3× na tedn po 2 uri torek, četrtrk in soboto. Poskrbimo za dobr obisk in vzdusje . lep pozdrav Borut

Uspešno opravljeni izpiti za mlajše pripravnike alpinizma

Zagnani tečajniki Alpinističnega odseka Bohinj smo v soboto 20. 10. opravili še praktični del izpita za mlajše pripravnike alpiniste.

Tečaj alpinistične šole se je sicer pričel že prejšnje leto v oktobru. Vsak petek smo se zbirali na predavanjih in predelali teme kot so: nevarnosti v gorah, gorniška in plezalna oprema, priprava in izvedba gorniške ture, vozli, orientacija… Čez zimo smo svoje spretnosti urili na umetni steni v telovadnici, nad gasilskim domom, v Srednji vasi. Na koncu pomladi pa nas je čakal teoretičen del izpita. Ker smo teorijo obvladali, smo morali opraviti tudi praktičen prikaz reševanje padlega v navezi in spust po vrvi tako imenovani »abzajl«.

Zato smo se v soboto po vseh treningih še enkrat zbrali in zadnjič ponovili vozle in potek reševanja. Ob pol osmi uri zjutraj nas je pozdravil prvi sneg in v plezalnem vrtcu pod Belvijem smo pričeli »vozlati«. Na srečo se je kmalu pokazalo toplo sonce in nas vsaj malo ogrelo. Za izpit smo v dvojicah prikazali gibanje naveze, s tem da je prvi plezalec v navezi padel, drugi pa ga je moral rešiti. Ker prvi plezalec ni vedel kaj se je zgodilo njegovemu soplezalcu je moral najprej priti do njega, nato pa ga s škripcem potegniti do drugega varovališča. Namišljeno poškodovani soplezalec ni hotel plezati naprej, zato ga je bilo potrebno še spustiti nazaj na trdna tla pod steno. Ker v Bohinju zaenkrat še nimamo svojega inštruktorja, smo si ga morali izposoditi, ves čas izpitov nam je tako pod prste gledal inštruktor alpinizma Klemen Zupanc. Naše podvige pa je z budnim očesom spremljal tudi naš načelnik AO Bohinj Klemen Rozman. Na koncu sta oba ocenila, da »vozlanje« znamo dovolj dobro, da si zaslužimo naziv mlajši pripravnik alpinist. Posebne pohvale s strani kranjskega inštruktorja sta bila deležna Borut Gogala in Andraž Nahtigal, ki sta nas vso to »štrikarijo« potrpežljivo učila.

AO Bohinj je s tem postal bogatejši za osem novih mlajših pripravnikov alpinizma: Monika Zupanc, Aleš Habjan, Anže Kokošinek, Mark Bernjak, Uroš Zakrajšek, Matej Grm, Uroš Kovačič, Renata Cerkovnik. Prav vsi pa se že veselimo naslednjih izzivov, ki v hribih že čakajo na nas.