Vsem članom odseka želim, da jim v prihajaočem letu drži vak klin in se jih nezgode na daleč izogibajo!
Srečno!
Borut Gogala
Vsem članom odseka želim, da jim v prihajaočem letu drži vak klin in se jih nezgode na daleč izogibajo!
Srečno!
Borut Gogala
• Obnovimo znanje o gibanju v gorah pozimi (priročniki, razgovori z izkušenimi in drugo).
• Če smo začetniki, se vključimo v planinske ali alpinistične tečaje.
• Preverimo stanje opreme, ki je poleti nismo uporabljali (cepin, dereze, plazovna žolna, smuči).
• Vadimo pravilno uporabo cepina, vadimo zaustavljanje s cepinom, vadimo hojo z derezami pred začetkom sezone. Hojo z derezami in zaustavljanje s cepinom vadimo na strmini z varnim iztekom!
• Uporaba planinskih palic in derez je nevarna kombinacija – ob padcu je lahko tudi usodna. Kadar so na nogah dereze, je v roki obvezno cepin!
• Posvetimo posebno pozornost načrtu ture, saj je srečna vrnitev zelo odvisna od dobre priprave.
• Pomislimo, da se razmere v gorah hitro spreminjajo in da so lahko popolnoma drugačne od pričakovanih ali napovedanih, zato vzemimo s seboj tudi opremo, ki bi jo utegnili potrebovati.
• Spremljajmo vremensko napoved, upoštevajmo podatke o višini snežne odeje, upoštevajmo stopnjo nevarnosti proženja snežnih plazov, pozanimajmo se o nevarnosti proženja snežnih plazov na območju, kamor smo namenjeni. Te podatke tudi upoštevajmo, saj se krajevne nevarnosti lahko razlikujejo (so večje) od napovedane splošne nevarnosti proženja snežnih plazov po 5-stopenjski lestvici.
• Ne uporabljajmo mobilnega telefona po nepotrebnem. Ne izpostavljajmo ga vlagi in mrazu, saj se baterije hitro praznijo. Varčujmo z baterijami, da nam ne odpovedo takrat, ko bi telefon morali zares uporabiti.
• Ne pozabimo na osnovna načela, ki veljajo za vsako turo in za vse gornike in pohodnike: ne precenjujmo svojih zmožnosti, posvetujmo se pred turo z bolj izkušenimi, napovejmo potek in vrnitev s ture.
• Hodimo po poteh, ki jih poznamo v kopnem. Še posebno dobro moramo poznati sestop z vrha, zato je najbolje, da se vračamo po isti poti.
• Ni tako bistveno, da pridemo na vrh, še posebno če gremo nekam prvič. Pri vsakem prvem obisku naj bo naš cilj že raziskovanje poti.
• Ne hodimo sami. Ne hodimo v nezanesljivem vremenu.
• Med pripravo na turo dobro preglejmo planinski vodnik in zemljevid območja, kamor smo namenjeni.
• Doma povejmo dovolj podrobno, kam gremo, kdo gre z nami in kdaj se vrnemo. V izhodiščni koči se vpišimo in navedimo svoj cilj. Če se podajamo v gore, kjer ni koče ali je zaprta, pustimo listek s podatki o svojem cilju na vidnem mestu v svojem vozilu.
Uspešno opravljeni izpiti za mlajše pripravnike alpinizma
Zagnani tečajniki Alpinističnega odseka Bohinj smo v soboto 20. 10. opravili še praktični del izpita za mlajše pripravnike alpiniste.
Tečaj alpinistične šole se je sicer pričel že prejšnje leto v oktobru. Vsak petek smo se zbirali na predavanjih in predelali teme kot so: nevarnosti v gorah, gorniška in plezalna oprema, priprava in izvedba gorniške ture, vozli, orientacija… Čez zimo smo svoje spretnosti urili na umetni steni v telovadnici, nad gasilskim domom, v Srednji vasi. Na koncu pomladi pa nas je čakal teoretičen del izpita. Ker smo teorijo obvladali, smo morali opraviti tudi praktičen prikaz reševanje padlega v navezi in spust po vrvi tako imenovani »abzajl«.
Zato smo se v soboto po vseh treningih še enkrat zbrali in zadnjič ponovili vozle in potek reševanja. Ob pol osmi uri zjutraj nas je pozdravil prvi sneg in v plezalnem vrtcu pod Belvijem smo pričeli »vozlati«. Na srečo se je kmalu pokazalo toplo sonce in nas vsaj malo ogrelo. Za izpit smo v dvojicah prikazali gibanje naveze, s tem da je prvi plezalec v navezi padel, drugi pa ga je moral rešiti. Ker prvi plezalec ni vedel kaj se je zgodilo njegovemu soplezalcu je moral najprej priti do njega, nato pa ga s škripcem potegniti do drugega varovališča. Namišljeno poškodovani soplezalec ni hotel plezati naprej, zato ga je bilo potrebno še spustiti nazaj na trdna tla pod steno. Ker v Bohinju zaenkrat še nimamo svojega inštruktorja, smo si ga morali izposoditi, ves čas izpitov nam je tako pod prste gledal inštruktor alpinizma Klemen Zupanc. Naše podvige pa je z budnim očesom spremljal tudi naš načelnik AO Bohinj Klemen Rozman. Na koncu sta oba ocenila, da »vozlanje« znamo dovolj dobro, da si zaslužimo naziv mlajši pripravnik alpinist. Posebne pohvale s strani kranjskega inštruktorja sta bila deležna Borut Gogala in Andraž Nahtigal, ki sta nas vso to »štrikarijo« potrpežljivo učila.