Vzhodna grapa v toscu

Že sredi tedna je prišla ideja da z Andrazam peleva nase bivse tečajnice malo na sneg. Tako smo se zgovorili u soboto na 30 letnici odseka. Ob 6h zjutraj smo se odpeljali iz doline ne Pokluko. Prvi občutki na Pokljuki niso bili prav vzpodbudni saj se je termometer ustaviv pri -7°c. Že kar hitro smo začeli hoditi proti žičnici viševnik da se malo ogrejemo. Z nami sta sla tudi dva Krančana David in Polona, ki sta malo zgresila pot za Triglav. Bilo je zelo vetrovno in je tudi rahlo snežilo tako da je biv pravi zimski dan. Hodili smo kar solidno hitro. Iz Jezerca nas je pricakov napihan sneg tako da smo na nekaterih delih se malo zgazili. Kmalu je bilo treba zapustiti markirano pot inubrati brezpotje proti vztopu v grapo, tam so se tudi začeli kazati prvi sončni žarki. Ko smo prispeli pod grapo smo uredili se ostale stvari ki spadajo za varn vzpon preko grape, dereze na noge, cepine v roke in čelade na glavo. Potem smo vstopili v grapo ki je kar shojena, šlo nam je kr gladko. V grapi je biv tudi zavetje tako da smo se malo ogreli saj se je tam temperatura spustila do okroglih -10°c z močnim vetrom ki je nosil sneg. Prvi skok smo odvili po levi strani saj se ni zalit nasledne dva pa smo preplezali in tako kmalu stopili na izstop grape , kjer smos e tudi kar hitro odločili za sestop saj je kar konkretno uleklo cez greben. Pripravnice so bile vesele tega mrzuga dozivetja nekatere malo bl nekatere pa ne. Sestopali smo po južnem pobočju Tosca. Na poti proti Studorškmu prevalu smo odpeli dereze in jih pospravili u ruzake saj jih nismo več potrebovali. Na prevalu so nas pričakali Gabrijel, Aleš in Matej ki so splezali Gamsovo grapo v Ablanci. Iz tu smo sestopili na Jezerc in nato u Konščo. Od tam smo si sli se ogledati bijatlon na pokljuko. Tako se je naša tura uspešno zakljucila. Grapo smo preplezali vsi navzoči na turi. Borut, Andraž, David, Ema, Monika, Renata, Simona, Maja in Polona. To se mora še kdaj ponoviti. Lep Alpinistični pozdrav Borut

Gremo varno u hribe

Napotki za varnejše gibanje v gorah v zimskih razmerah

• Obnovimo znanje o gibanju v gorah pozimi (priročniki, razgovori z izkušenimi in drugo).

• Če smo začetniki, se vključimo v planinske ali alpinistične tečaje.

• Preverimo stanje opreme, ki je poleti nismo uporabljali (cepin, dereze, plazovna žolna, smuči).

• Vadimo pravilno uporabo cepina, vadimo zaustavljanje s cepinom, vadimo hojo z derezami pred začetkom sezone. Hojo z derezami in zaustavljanje s cepinom vadimo na strmini z varnim iztekom!

• Uporaba planinskih palic in derez je nevarna kombinacija – ob padcu je lahko tudi usodna. Kadar so na nogah dereze, je v roki obvezno cepin!

• Posvetimo posebno pozornost načrtu ture, saj je srečna vrnitev zelo odvisna od dobre priprave.

• Pomislimo, da se razmere v gorah hitro spreminjajo in da so lahko popolnoma drugačne od pričakovanih ali napovedanih, zato vzemimo s seboj tudi opremo, ki bi jo utegnili potrebovati.

• Spremljajmo vremensko napoved, upoštevajmo podatke o višini snežne odeje, upoštevajmo stopnjo nevarnosti proženja snežnih plazov, pozanimajmo se o nevarnosti proženja snežnih plazov na območju, kamor smo namenjeni. Te podatke tudi upoštevajmo, saj se krajevne nevarnosti lahko razlikujejo (so večje) od napovedane splošne nevarnosti proženja snežnih plazov po 5-stopenjski lestvici.

• Ne uporabljajmo mobilnega telefona po nepotrebnem. Ne izpostavljajmo ga vlagi in mrazu, saj se baterije hitro praznijo. Varčujmo z baterijami, da nam ne odpovedo takrat, ko bi telefon morali zares uporabiti.

• Ne pozabimo na osnovna načela, ki veljajo za vsako turo in za vse gornike in pohodnike: ne precenjujmo svojih zmožnosti, posvetujmo se pred turo z bolj izkušenimi, napovejmo potek in vrnitev s ture.

• Hodimo po poteh, ki jih poznamo v kopnem. Še posebno dobro moramo poznati sestop z vrha, zato je najbolje, da se vračamo po isti poti.

• Ni tako bistveno, da pridemo na vrh, še posebno če gremo nekam prvič. Pri vsakem prvem obisku naj bo naš cilj že raziskovanje poti.

• Ne hodimo sami. Ne hodimo v nezanesljivem vremenu.

• Med pripravo na turo dobro preglejmo planinski vodnik in zemljevid območja, kamor smo namenjeni.

• Doma povejmo dovolj podrobno, kam gremo, kdo gre z nami in kdaj se vrnemo. V izhodiščni koči se vpišimo in navedimo svoj cilj. Če se podajamo v gore, kjer ni koče ali je zaprta, pustimo listek s podatki o svojem cilju na vidnem mestu v svojem vozilu.

Vzponi

Kukr vidte je ze decembr tukej in je treba pocas mal vzpone skp vrzt in jih odat atu nacelniku bo prov vesev ce letos to mal prej skp spravmo. velik uspeha pr pisanju. lep pozdrav Borut

Ledni slap ponovno v Bohinju

Po dovgem času premora bomo ponovno začeli z lednim slapom pod Skalco. Kot že nekatri veste je biv prvi ledni umetni slap narejen prav v Bohinju pod skalco. Sedaj pa upajmo na mraz in veliko dobre volje med nami za delo. lep pozdrav Borut

Treningi

Kot že veste so se je zacela nova sezona treningov na umetni steni. Telovadnico mamo rezervirano 3× na tedn po 2 uri torek, četrtrk in soboto. Poskrbimo za dobr obisk in vzdusje . lep pozdrav Borut

Uspešno opravljeni izpiti za mlajše pripravnike alpinizma

Zagnani tečajniki Alpinističnega odseka Bohinj smo v soboto 20. 10. opravili še praktični del izpita za mlajše pripravnike alpiniste.

Tečaj alpinistične šole se je sicer pričel že prejšnje leto v oktobru. Vsak petek smo se zbirali na predavanjih in predelali teme kot so: nevarnosti v gorah, gorniška in plezalna oprema, priprava in izvedba gorniške ture, vozli, orientacija… Čez zimo smo svoje spretnosti urili na umetni steni v telovadnici, nad gasilskim domom, v Srednji vasi. Na koncu pomladi pa nas je čakal teoretičen del izpita. Ker smo teorijo obvladali, smo morali opraviti tudi praktičen prikaz reševanje padlega v navezi in spust po vrvi tako imenovani »abzajl«.

Zato smo se v soboto po vseh treningih še enkrat zbrali in zadnjič ponovili vozle in potek reševanja. Ob pol osmi uri zjutraj nas je pozdravil prvi sneg in v plezalnem vrtcu pod Belvijem smo pričeli »vozlati«. Na srečo se je kmalu pokazalo toplo sonce in nas vsaj malo ogrelo. Za izpit smo v dvojicah prikazali gibanje naveze, s tem da je prvi plezalec v navezi padel, drugi pa ga je moral rešiti. Ker prvi plezalec ni vedel kaj se je zgodilo njegovemu soplezalcu je moral najprej priti do njega, nato pa ga s škripcem potegniti do drugega varovališča. Namišljeno poškodovani soplezalec ni hotel plezati naprej, zato ga je bilo potrebno še spustiti nazaj na trdna tla pod steno. Ker v Bohinju zaenkrat še nimamo svojega inštruktorja, smo si ga morali izposoditi, ves čas izpitov nam je tako pod prste gledal inštruktor alpinizma Klemen Zupanc. Naše podvige pa je z budnim očesom spremljal tudi naš načelnik AO Bohinj Klemen Rozman. Na koncu sta oba ocenila, da »vozlanje« znamo dovolj dobro, da si zaslužimo naziv mlajši pripravnik alpinist. Posebne pohvale s strani kranjskega inštruktorja sta bila deležna Borut Gogala in Andraž Nahtigal, ki sta nas vso to »štrikarijo« potrpežljivo učila.

AO Bohinj je s tem postal bogatejši za osem novih mlajših pripravnikov alpinizma: Monika Zupanc, Aleš Habjan, Anže Kokošinek, Mark Bernjak, Uroš Zakrajšek, Matej Grm, Uroš Kovačič, Renata Cerkovnik. Prav vsi pa se že veselimo naslednjih izzivov, ki v hribih že čakajo na nas.

Izpiti

kot veste bi mogli imeti ta tedn izpite , a smo jih prestavl na 20.10. ucerej sm govoru z instruktorjam k bo prisotn na izpith in mi je povedov koko bo zgledal. tako da se bomo en dan dobil pa vam pokazem kako bo zgledal pa bomo mal potreniral. se vidmo prpravte se

Slovenska smer v Triglavu s Frelihovim izstopom

1.9.2007 smo se Borut, Matej, Anže in jaz že ob 4 zjutraj še vsi zaspani odpravili na pot proti Vratom. Naš cilj je bil Triglav- ker Anže še ni bil na vrhu. V trdi temi smo krenili na pot proti Severni triglavski steni. Še na pol v sanjah smo pred seboj opazovali majhne lučke, ki so se počasi premikale daleč pred nami. Hoja v temi je hitro minila in že se je pričel delati dan, ko smo ravno prispeli pod steno. Rdeča zarja je objela vrhove nad dolino Vrat, mi pa smo si nadeli čelade in pasove, ter z veliko pričakovanja pričeli plezati po steni. Že na samem začetku smo ugotovili da je na nekaterih mestih potrebno biti zelo previden, da ne prožiš kamenja ali da ti slučajno kakšna skala ne ostane v roki. Prečili smo Bele plati, prehiteli nekaj skupin plezalcev in naredili postanek na Gamsovih policah. Pogleda v dolino se preprosto ne da opisati, to moraš samo doživet. Kjer je Borut pričakoval sneg nas je pričakala gola skala in nekaj manjših tolmunčkov z vodo. Anže je predlagal Frelihov iztop in Borut je za vsak slučaj poklical prijatelja za nasvet o smeri. Najprej naj bi šli malo levo nato pa pri klinu malo desno in morali bi biti na vrhu stene. Pa smo šli, malo levo in desno ker pri prvem klinu, ki smo ga srečali ni šlo še bol desno smo ugotovili, da smo se malo zaplezali. Na levi pa smo ves čas gledali drugo skupino, ki je šla verjetno po pravi poti. Navezani smo preplezali naravnost navzgor ter prišli na pravo pot. Šli smo čez prečnico, na koncu je manjše okno, na drugo stran pa razgled proti Luknji. Do vrha stene je bilo le še par minut. Ko smo prispeli na vrh se nisem mogla načuditi koko smo sploh lahko prišli tam gor, saj je stena navzdol zgledala tako strma. Začudeno sem gledala kako majhen je ostal Triglavski ledenik. Na vrhu melišča pod steno Triglava smo pustili nahrbtnike in se po klinih in zajli??? Podali na vrh Triglava. Iz vseh strani se je na vrh vlekla množica ljudi. Na vrhu je Borut »našeškal« Anžeta potem pa še mene, ker na vrhu tudi še nisem bila »tepena«. Na Kredarici smo imeli malico in ker so se na Bohinjsko stran naredili temni oblaki smo se kmalu odpravili nazaj v dolino Vrat. Šli smo po poti čez Prag, malo pod Kredarico se je razjasnilo in do doline nam je svetilo toplo popoldansko sonce. Pot nazaj se mi je zdela neskončno dolga, ni in ni je bilo konec. Vso pot nazaj je Anžeta zvijalo po trebuhu, v glavo je bil bled kot luna, res je bil trmast, da je sploh prišel do avta. Naš »izlet« se je končal še bolj uspešno kot pa sem pričakovala. Zato se že veselim naslednjih podvigov. Renata Cerkovnik

Slika pove vse

Mont Blanc

Danes ob 8h odidemo iz Bohina. Ce bom v Francij najdu kasn net kej napisem drgac pa k nazaj pridem lepo se mejte pa kej vzponov naberte ;) lep alpinisticni pozdrav

Rušica ZAHODNA ZAJEDA

Končno sva se z Boštjanom narajmala da greva plezat. Tako je zbrav lepo klasiko v Rušici poimenovana Zahodna Zajeda, ves cas poteka po naravnih prehodih, dovga je 300m in dosega vse do V težavnostne stopnje. u smeri imamo vse vrste skalo od trdne do krusljive in tudi strme trave, smer sva preplezala v 5ih raztežajin v 3 urah. Sestopila sva po sistemu abzailov, ki vodijo čez črne plati kjer smeri dosežejo tudi VIIII stopno težavnosti. Bilo je lep dan za plezanje. Lep alpinistični pozdrav

Jezerski stog

V petek na sestanku smo se odločili, da ponovno obiščemo Jezerski stog. Pridružila sta se mi Matej in Mark. Od doma smo odšli ob 4h zjutraj. Z avtom smo se peljali do planine Blato od tam naprej pa peš proti Krstenici. Na Krstenici smo si privoščili jutranji pregrizek ki ga nam je postregla Cilka. Kislo mleko nam je lepo zdrknilo po grlu. Ko smo odšli naprej proti Jezerskemu stogu je sonce počasi prihajalo izza hribov.Kot prvo smer smo si izbrali Marinkino ki je ocenjena s III+, smer najprej poteka po Stogovi grapi nato pa vstopimo na ozko polico ki se konca pod kaminom, kamin nudi lepo plezanje saj je skala kompaktna. Za 2 smer pa smo si izbrali Kaminsko ki se začenja med lukinjama v prvem rastezaju splezamo po platah do vstopa v kamin nato pa po kaminu nadaljujemo vse do izstopa. prvi raztežaj je bol krušljiv a zato je bolši potem drugi ki je kar kompakten in na enem delu ocenjen s IV. Obe smeri pa sta dovgi 150m. nato smo počasi odšli do Krstenice in nato domov. lep pozdrav in se veliko lepih hribovskih smeri ;)

Slovenska smer v Triglavu

Na prečudovit dan smo se odločili, da gremo ponovno malo pogledat severno Triglavsko steno. Odločili smo se za Slovensko smer. Kot vsak odhod se je ta začel z zaspanci.;) Iz bohinja smo odšli ob 4:30 jaz, Mojca, Janez inUroš. V Vrata smo prišli ob 5:30. Potem smo nabasali ruzake in se odpravili proti vstopu smeri. Prihod je trajal dobro uro. V steno smo vstopili ob 7:00. Pot nas je nesla čez macesne, do belih plati in naprej po zajedi do vpisne knjige. Vpisali smo se in odšli naprej preko zlatorogovih polic v Slovensko grapo in v Prevčov izstop. Izstopili smo ob 9:30. Midva z Mojco sva se vrnila po Tominškovi poti, ki ima cel čas razgled na severno steno Triglava, ostala dva pa čez Prag.

Plezarija

8.7. smo odšli plezat v Jezerski stog. Plezali smo smeri Levi steber 150m IV težavnosti in Jugovzhodni raz 200m III težavnostne stopnje. Vreme se je cel čas kuhov, a na srečo dežja ni bilo. Plezali smo Borut, Aleš, Matej, Mark, Mojca in Monika. Lep pozdrav